Muzej na prostem Zaprikraj

Srednje | 5–6 h

Muzej na prostem Zaprikraj leži med planinama Predolina in Zaprikraj. Urejen je na območju prve italijanske obrambne črte. Krožna pot je speljana po dobro ohranjenih ter deloma obnovljenih položajih italijanske vojske. Vodi skozi strelske jarke, kaverne, topniške in minometne položaje ter mimo ostankov barak.
Avstro-Ogrska se je po italijanski vojni napovedi odločila prenesti svojo obrambo s tedanje državne meje na gorske grebene na levem bregu Soče. V gorah nad Drežnico so bili Italijani v začetku vojne dokaj uspešni, saj so zavzeli velik del zahodnih grebenov Krnskega pogorja in 16. junija 1915 tudi vrh Krna. Avstro-ogrske enote so se morale umakniti proti severu na težje položaje. Na položajih na skrajnem severozahodnem delu grebena nad drežniškimi planinami, na Kalu, so vzdržali do preboja leta 1917. Avstro-Ogrska je doživljala omenjene poraze predvsem zato, ker na začetku spopadov na tem območju ni razporedila enot, ki bi bile v gorskem bojevanju enakovredne italijanskim alpinom. Italijani so pod zahodnim delom Krnskega pogorja, na prevalu med Kalom in Krasjim vrhom, zgradili sistem zidanih in betonskih jarkov s strelnimi linami, zvrtali kaverne in naredili topniške položaje. Tako so zavarovali območje pred morebitnim avstro-ogrskim napadom. Hkrati so lahko z obstreljevanjem podpirali napade svojih enot v smeri Javorščka in planine Golobar. Na nekaterih krajih, predvsem na Kalu, so bili položaji obeh vojskujočih se strani le nekaj deset metrov narazen. Do teh položajev so bile takrat v vojne namene zgrajene številne mulatjere, ki so še danes lepo vidne. Prav tako so za oskrbovanje fronte zgradili cesto iz Kobarida v Drežnico in naprej do planine Zaprikraj.
Na okoliških gorah so potekali najhujši boji v jeseni leta 1915. V naslednjih dveh letih sta obe vojski obtičali v svojih jarkih in le redko sprožili večje napade. Do odločilnega premika je prišlo šele v dvanajsti soški bitki oktobra 1917.

360° prostorske slike Boštjan Burger

Fotografije: (1) Tamino Petelinšek, Fundacija Poti miru; (2–4) Schirra/Giraldi, PromoTurismoFVG