Avstro-ogrsko vojaško pokopališče, Ukanc

30 min

Iz bolnice na Komni so po sistemu žičnic, ki so bile namenjene za oskrbovanje soške fronte iz smeri Bohinja, v dolino prevažali ranjence in padle vojake. Območje Ukanca, kjer se nahaja avstro-ogrsko pokopališče, je bilo vključeno v območje vojnih operacij, kamor je bil dostop zelo omejen in dovoljen le s posebnimi dovolilnicami. V hotelu Zlatorog, ki je bil edini večji objekt v bližini, so bili sprva nastanjeni avstro-ogrski častniki, kasneje pa so v njem uredili okrevališče za lažje ranjence in bolnike.

Na pokopališču v Ukancu so pokopavali vojake, ki so padli v Krnskem pogorju med junijem 1915 in novembrom 1917. Največ je bilo Madžarov, Poljakov in Ukrajincev. Med pokopanimi so še vojaki drugih narodov monarhije: Slovaki, Čehi, Nemci, Romuni, Srbi in Slovenci. 282 grobov je označenih z lesenimi križi, nekaj je neznanih vojakov, vojnih ujetnikov in ena civilna žrtev. V nekaterih grobovih sta pokopana po dva vojaka, zadnji pokop je zabeležen pod številko 296.

Že med prvo svetovno vojno so tam zgradili kapelico, ki so jo nato po koncu vojne in leta 1990 obnovili. Na njej je bil že med vojno nemški, po letu 1920 pa slovenski napis: ‟Potomci! Ostanite si edini, da zaman našo nismo kri prelili.” Za pokopališče je nekaj časa skrbel znan lokalni slikar Valentin Hodnik, ki je sam izdelal in na grobove postavil prve lesene križe.

Na pokopališču sta dva spomenika. Na spomeniku iz naravnega kamna, je napis: ‟Junakom Krna, braniteljem Bohinja (Den Helden vom Krn, Verteidiger der Wochein).” Na spomeniku s križem na sredini pokopališča je verz Antona Golfa, ki je bil po vojni duhovnik v Srednji vasi: ‟Tujci prej – zdaj bratje ste postali, ko so tu grobove vam skopali… žarko sevaj solnce vam planinsko, pokoj dihaj jezero bohinjsko!”

Leta 1993 je bilo pokopališče obnovljeno. Ploščice z imeni padlih so bile zamenjane. Prvotne ploščice s pokopališča pa so na ogled na razstavi ‟Bohinj 1914–1918” v Muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici.

Baze padlih vojakov

Besedilo: Anja Poštrak, Gorenjski muzej
Fotografije: Mitja Sodja, Turizem Bohinj