Muzej na prostem Prižnica – Spominski park

Srednje | 2–3 h

Vzpetina Prižnica nad Plavami (kota 383) je bila pomembna strateška točka za dostop na Banjško planoto. Po italijanski vojni napovedi se je avstro-ogrska vojska umaknila na levi breg reke Soče, za seboj pa porušila vse mostove. Italijanske enote so že junija 1915 prekoračile reko Sočo in utrdile položaje ob vznožju Prižnice. Sčasoma so napredovali na območje med Globnim in Zagoro. Nekoliko severneje od porušenega mostu v Plavah so postavili pontonski most. Italijanski prednji položaji so se pri Globnem strmo dvignili do samega vrha Prižnice in ga v loku obkrožili, od tam pa so se spustili v grapo pod Paljevim in se ob vznožju Kuka nadaljevali proti jugu, kjer so se južno od Zagore v ostrem zavoju spustili do Soče. Italijanska vojska je s kar tremi brigadami vrh Prižnice prvič močneje napadla 16. junija 1915, vendar neuspešno. S strojničnim ognjem so svoje položaje branili pripadniki avstro-ogrske 1. gorske brigade, sestavljene iz posameznih bataljonov 52., 69. in 22. pehotnega polka. Šele po dveh letih hudih bojev je v deseti soški bitki maja 1917 italijanskim enotam uspelo zavzeti Prižnico, ki je dobila tudi ime krvava kota.
Italijanska in avstro-ogrska vojska sta na celotnem območju Prižnice zgradili obsežen kompleks vojaške infrastrukture. Ostanki te dediščine so vidni še danes (vodno korito, ostanki barake s kaverno brigade Avellino, obvezovališče ranjencev, jarki in kaverne, vojaška pokopališča itd.) in so s krožno potjo povezani v Spominski park Prižnica.

Fotografije: Damijan Simčič, TIC Kanal