Avstrijsko vojaško vodstvo je že mesece pred začetkom spopadov ob Soči računalo na to, da jih bo Italija prej ali slej napadla. Zato se je rodila ideja o več obrambnih črtah, ki bi preprečevale prodor italijanske vojske čez slovenske dežele v notranjost habsburške monarhije. Poudarek naj bi torej bil na obrambi v notranjosti, stran od državne meje. Sad teh načrtov je bila tudi ena izmed črt, kasneje imenovana tretja obrambna črta, ki je tekla tudi čez Cerkljansko. Začetek je imela na Rodici, nato pa je tekla čez Baško grapo, Šentviško planoto, Bukovo, Reko, Šebrelje, naprej proti Čepovanu in do Krasa. Obrambna črta je dejansko bil sistem, sestavljen iz strelskih jarkov, kavern, topniških položajev, cestnih zapor, bodeče in električne žice itd. Gradnjo, ki se je pričela januarja 1915, je vodil vodja Direkcije za izgradnjo utrdb, polkovnik Alois Harl, pl., ki je v ta namen nekajkrat dospel v Šebrelje in na Reko. Pri gradnji so sodelovali razni vojaški delavski oddelki, ujetniki in civilisti.
Šebreljčanom je bil dostop do cerkve Sv. Ivana strogo prepovedan. Pri cerkvi so namreč vojaški delavci gradili kaverno in strelske jarke. Del sistema sta bili tudi tovorni poti, pogovorno imenovani mulatjeri, namenjeni oskrbi. Ena izmed teh poti je danes očiščena in namenjena pohodnikom. Takšne tovorne poti so zgradili tudi povsod drugje, kjer je bilo potrebno. Na nekaj mestih v okolici Šebrelj naj bi bili tudi topniški položaji.
Tretja obrambna črta je bila zgrajena le deloma, na več mestih je vse ostalo samo pri načrtih. Tik pred italijansko vojno napovedjo in začetkom spopadov v Posočju so vso delovno silo preusmerili na mrzlično utrjevanje obrambe ob Soči. Tretja obrambna črta je takrat izgubila na pomenu, potekala so le manjša gradbena dela, ki so bila dokončno prekinjena s prebojem fronte pri Kobaridu konec oktobra 1917.
Na vaškem pokopališču v Šebreljah se nahaja spomenik 46 domačinom, ki so izgubili življenje v prvi svetovni vojni. Spomenik je bil slovesno odkrit junija 1922 in je eno izmed redkih obeležij na Primorskem, ki izvirajo iz tistega časa.
Na spomeniku so imena domačinov, ki so bodisi umrli v boju, preminili v bolnišnicah, umrli v ujetništvu ali pa se je za njimi izgubila vsaka sled. Šebreljčani so se, kakor ostali slovenski možje in fantje, največ borili in umirali na vzhodni fronti proti Rusom, nato na soškem in tirolskem bojišču proti Italijanom, precej manj pa na balkanski fronti proti Srbom. Največ jih je bilo vključenih v 27. pehotni polk deželne brambe, 27. črnovojniški pehotni polk, 97. pehotni polk, 7. lovski bataljon, borili pa so se tudi v mnogih drugih enotah.
Spomenik simbolizira krvavi davek, ki ga niso plačale samo Šebrelje, temveč tudi Cerkljanska v širšem smislu. Po trenutnem štetju smrtnih žrtev gre za 322 fantov in mož.
Do Šebrelj pripelje strma asfaltna cesta, ki se v naselju Stopnik odcepi od ceste Idrija–Most na Soči.
Priporočamo, da avto pustite v središču vasi in se peš sprehodite po kolovozu do 15 minut oddaljene cerkve Sv. Ivana na obrobju planote, ki je izhodišče za ogled ostankov obrambnih položajev iz obdobja prve svetovne vojne in arheološkega najdišča Divje babe.
Dostop na planoto je možen tudi iz smeri vasi Reka, peš po urejeni nekdanji mulatjeri.
TIC Cerkno
Glavni trg 5
SI–5282 Cerkno
+386 5 373 46 45
info@visitcerkno.si
www.visitcerkno.si
