Ozkotirna železnica ‟Feldban”

Srednje | 3 h

Ker za oskrbo soškega bojišča ostale transportne možnosti (ceste in običajna železnica) niso zadostovale, je avstrijska vojska začela načrtovati gradnjo vojaške ozkotirne železnice, pogovorno imenovane ‟feldban” (iz nemške besede za poljsko železnico Feldbahn). To so pričeli graditi tudi na Idrijskem in Cerkljanskem. 15. avgusta 1916 se je pričela gradnja 17 kilometrov dolge proge od železniške postaje v Logatcu do Godoviča. Tam se je razcepila na dva kraka: prvi, dolžine 53 kilometrov, je tekel čez Zadlog proti Trnovskemu gozdu; drugi, dolžine 12 kilometrov, pa proti Idriji. Pri gradnji feldbana so sodelovali vojaški oddelki, črnovojniki in ujetniki.Gradnja odseka med Idrijo in Godovičem, ki so ga zgradili v mesecu dni (september 1916), je bila zelo zahtevna, saj so morali naravne ovire na več mestih premostiti z useki, tunelom, manjšim mostom, obračališčem in mostovži. V času od 11. septembra do 18. oktobra 1917 so zgradili še traso od Idrije, preko Spodnje Idrije, do Straže, Reke, Stopnika, vse do Dolenje Trebuše, in sicer v dolžini 28 kilometrov. Med gradnjo so delavcem hude težave povzročali predvsem zemeljski plazovi.
Na vagonih, ki jih je sprva vlekla konjska vprega, so proti bojišču vozili vojake, vojaško opremo, strelivo, hrano, krmo za živali itd., iz nasprotne smeri pa zlasti ranjence, pošto in begunce z območij, kjer so potekali boji.
V letu 1917 so konjsko vprego zamenjali z lokomotivo na bencinski pogon. Takrat so morali na nekaterih mestih na novo trasirati tudi samo progo. Za normalno obratovanje in vzdrževanje železnice je bilo potrebnega tudi veliko za to usposobljenega osebja.
Po preboju fronte pri Kobaridu oktobra 1917 je ‟feldban” hitro izgubil na pomenu, za svoje potrebe so ga še nekaj časa uporabljali domačini.
Danes so na nekaterih odsekih nekdanje proge še vidni ostanki trase.

Besedilo: Sandro Oblak
Fotografije: Bojan Tavčar, Mestni muzej Idrija