Odsek K-B 3

Ukanc–Bohinjska Bistrica

Lahko

Bohinjski krak Poti miru poteka po tako imenovani tematski poti Oskrbovalno zaledje za Krnsko bojišče. Ta odsek povezuje točke interesa, ki predstavljajo pomemben del v zgodbi Bohinja kot zaledja soške fronte.
Iz Ukanca sledite lokalni asfaltni cesti skozi razpršeno naselje počitniških hiš vse do križišča pri kampu pod spodnjo postajo žičnice Vogel. Tu krenete po glavni cesti desno v smeri Savice do vojaškega pokopališča prve svetovne vojne Ukanc. Na pokopališču v gozdu nad cesto je 282 označenih grobov z lesenimi križi, nekaj je neznanih vojakov, vojnih ujetnikov in ena civilna žrtev. V nekaterih grobovih sta pokopana po dva vojaka. Sredi pokopališča stojita lesena kapelica in kamnit spomenik. Pot miru se od tu dalje nadaljuje po sprehajalni poti ob južni obali Bohinjskega jezera. Približno sledi trasi, kjer je v času prve svetovne vojne za potrebe oskrbovanja tekla ozkotirna železnica. Zaradi nenasitnih potreb soškega bojišča so iz Bohinjske Bistrice do Ukanca potegnili ozkotirno železnico. Vagone z opremo so sprva vlekli konji, vendar je vojna tudi pri njih terjala visok davek in povečanih potreb vojske ni bilo mogoče zadovoljiti brez elektrifikacije proge, zato so na Savici postavili elektrarno in progo že leta 1917 elektrificirali. Iz Ukanca do fronte so predvsem ruski ujetniki postavili razvejan sistem žičnic in poti, s katerimi so po bohinjskih gorah nenehno tovorili opremo. V Ribčevem Lazu, neposredno ob Bohinjskem jezeru, se v parku ob maketi Triglava, ki jo je kmalu po koncu prve svetovne vojne izdelal slikar Valentin Hodnik, sprehodite skozi turistično oblegan del naselja. Pot dalje nadaljujete po delu Poti miru, ki sovpada s 7. etapo daljinske pohodniške poti Juliana Trail. Ta vodi skozi Ribčev Laz, gre skozi gozd in ob počitniških hišah nad vasjo Polje preči travne obronke bohinjske Dobrave vse do Bohinjske Bistrice. Bohinjska Bistrica je na nek način središče dediščine prve svetovne vojne v Bohinju, o čemer lahko največ izvemo v Muzeju Tomaža Godca, ki razpolaga s stalno razstavo Bohinj in Bohinjci 1914–1918, kjer je na ogled več kot 500 avtentičnih muzejskih predmetov s soškega bojišča s poudarkom na bohinjskem oskrbovalnem zaledju soške fronte in takratnem življenju v Bohinju, ki je bilo fronti in vojni popolnoma podrejeno. Poleg tega se v kraju nahaja vrsta zgradb, kjer so bili vojaški štabi, lazareti in sicer predelane skromne stanovanjske stavbe, ki se še dandanes imenujejo barake. Tik nad Bohinjsko Bistrico se nahaja vojaško pokopališče Rebro, na katerem je označenih 285 grobov. Sodeč po priimkih je tu največ pokopanih Madžarov, Poljakov in Ukrajincev. Na Rebru stoji tudi kamniti spomenik. Z Rebra se po markirani poti spustite mimo barak in naprej do železniške postaje, kjer se odsek Poti miru K-B 3 zaključi. Prav Bohinjska železnica, zgrajena le slabo desetletje pred začetkom prve svetovne vojne, je odigrala ključno vlogo za oskrbo bojišča. V Bohinj so namreč prihajale enormne količine vojaških zalog, orožja in opreme. Vojaki, ranjenci in ujetniki so se zgrinjali v dolino v obeh smereh. Bohinj je postal ogromen logistični center s skladišči, bolnišnicami, vojašnicami, pokopališči, mnogo tega je omogočila prav železnica.

Besedilo: Martin Šolar, Kobariški muzej
Fotografije: (1, 4) Mitja Sodja, Turizem Bohinj; (2, 3) Mojca Odar, Turizem Bohinj; (5) Fundacija Poti miru; (6) Simon Kovačič, Fundacija Poti miru