Henslova utrdba

Srednje | 1.5 h

Na skalni vzpetini na vzhodni strani vasice Naborjet/Malborghetto/Malborgeth so Avstrijci leta 1808 začeli graditi utrdbo, a ta do prihoda Napoleonovih vojakov maja 1809 še ni bila dokončana. Francozi so jo 17. maja zavzeli in požgali, večino avstrijskih branilcev pa pobili, med njimi tudi stotnika Friedricha Hensla. Le redkim je uspelo zbežati. Francozi so pot iz Naborjeta nadaljevali proti Koroški, del pa se je usmeril proti utrdbi pod Predelom, kjer je stotnik Johann Hermann von Hermannsdorf še vedno zadrževal francoske vojake, ki so se proti Koroški pomikali skozi Soško dolino.
V Naborjetu so Avstrijci leta 1866 zaradi bližine meje s Kraljevino Italijo in zaradi naraščajočih napetosti zgradili novo Henslovo utrdbo in jo v letih 1881‒1884 posodobili. Ta utrdba je bila za Avstrijce strateškega pomena, saj ni branila samo prehoda na Koroško, ampak je varovala tudi železnico v Trbižu/Tarvisio/Tarvis, ki se je za časa prve svetovne vojne izkazala za zelo pomembno.
Ob izbruhu prve svetovne vojne je bila Henslova utrdba, ki je spadala v sklop Koroških utrdb, že zastarela. Ker so Avstrijci vedeli, da jo bodo Italijani obstreljevali z območja doline Val Dogna, so iz utrdbe postopoma umikali topove. Do prve eksplozije je prišlo 12. junija 1915, ko so Italijani zadeli gradbeno lopo z 800 granatami. Utrdba takrat sicer ni bila poškodovana, prišlo pa je do velike eksplozije in gozdnega požara, ki so ga Avstrijci gasili še več ur. Obstreljevanje se je vse bolj stopnjevalo. V prvih osmih dneh so Avstrijci našteli 1000 eksplozij italijanskih granat. Do sredine avgusta 1915 je bilo na utrdbo izstreljenih več kot 4500 granat, od katerih jih je okoli 200 zadelo objekt. 26. marca 1916 so Avstrijci iz utrdbe odpeljali še zadnji top.
V tridesetih letih 20. stoletja so Italijani v skalo pod razvalinami utrdbe izdolbli utrdbe Alpskega zidu. Po drugi svetovni vojni so jih posodobili za potrebe NATA in ob koncu 20. stoletja dokončno opustili.

Fotografije: Paolo da Pozzo, PromoTurismoFVG