Aquileio (Oglej) so Rimljani kolonizirali leta 181 pr. n. št. z namenom, da bi naredili mostišče za svojo ekspanzijo na območje Podonavja in z namenom obrambe vzhodnih meja. Hkrati so želeli povečati že cvetočo trgovino med vzhodnim Sredozemljem in čezalpskimi državami.
Z Avgustovo reformo (27 pr. n. št.–14 n. št.) je Oglej postal glavno mesto regije Venetia et Histria. To je bil čas blaginje, ko je zaradi plovnih rek in učinkovitega cestnega omrežja cvetela trgovina. Prebivalstvo, ki je živelo znotraj obzidja, je bilo svetovljansko in etnično zelo raznoliko (Rimljani, Grki, Sirci, Egipčani, Judje, Kelti). Po ocenah je imel Oglej ob koncu obdobja cesarstva 70.000–100.000 prebivalcev.
Oglej je postal središče za širjenje krščanstva. Propadati je začel zaradi barbarskih vpadov v 5. stoletju in Atilovega opustošenja v letu 452. Končni udarec mu je bil zadan leta 568, ko so Langobardi za glavno mesto svojega vojvodstva izbrali Forum Iulii (današnji Čedad/Cividale del Friuli). Oglej je še enkrat zacvetel v dobi patriarhov (11.–15. stoletje), ko je postal nemška posest Svetega rimskega cesarstva. S prihodom Beneške republike leta 1420 je oglejski patriarhat izgubil svojo moč, čeprav je bil dokončno zatrt šele leta 1751.
Zaradi arheološkega pomena in lepih talnih mozaikov se je Oglej leta 1998 uvrstil na seznam UNESCO-ve svetovne dediščine. Ogledati si je mogoče ostanke tamkajšnjega rimskega foruma, nekropolo, zasebna bivališča s talnimi mozaiki in impresivne konstrukcije antičnega rečnega pristanišča. V Baziliki Marije Vnebovzete (Basilica di Santa Maria Assunta) lahko občudujete največji talni mozaik zahodnokrščanskega sveta. Poleg kompleksa bazilike je vsekakor treba obiskati še Muzej zgodnjega krščanstva (Museo Paleocristiano) in Nacionalni arheološki muzej (Museo Archeologico Nazionale).
Aquileia Infopoint
Via Giulia Augusta 11
I–33051 Aquileia (UD)
+39 0431 919491
info.aquileia@promoturismo.fvg.it
www.turismofvg.it
