Od Koče na planini Kuhinja sledite poti do urejenega parkirišča. Nadaljujete po poti mimo parkirišča in po približno 250 metrih zavijete levo. Sledite označeni poti, po kateri zaobidete vas Krn. Pot vas vodi mimo zapuščene domačije in puščavnikove jame ter po dobri uri hoje pripelje do lovske koče, kjer zavijete desno v smeri planine Pretovč. Od tu se vzpnete do kaverne, v kateri so med prvo svetovno vojno madžarski vojaki postavili oltar, posvečen Devici Mariji. Levo od kaverne vodi steza do vrha Mrzlega vrha (1360 m), kjer stoji lesen križ. V kolikor pa krenete pri kaverni desno, sledite krožni poti po Muzeju na prostem Mrzli vrh. Ta vas bo pripeljala do informacijske table, ki opisuje območje minske vojne. Pot nadaljujete desno navzdol po območju nekdanjega bojišča, kjer so vidni ostanki jarkov in kavern ter spomenik na nekdanjem italijanskem vojaškem pokopališču. Od tu se rahlo vzpenjate ob žični ogradi do planine Lapoč, od katere pelje prečna pot nazaj do še žive planine Pretovč. Od tu se vrnete nazaj do lovske koče, nato pa zavijete desno in sledite pešpoti mimo planin Medrje, Laška seč in Črča. Za slednjo se priključite makadamski poti, ki vas po četrt ure hoda pripelje do Spominske cerkve Svetega Duha v Javorci, ki nosi Znak Evropske dediščine. Leseno cerkvico na kamnitih temeljih so leta 1916 zgradili avstro-ogrski vojaki, pripadniki 3. gorske brigade. Cerkvica v secesijskem slogu, ki je danes umetnostni biser in glasnik miru, je med prvo svetovno vojno nudila uteho vojakom različnih veroizpovedi, ki so se borili na bližnjih bojiščih okoliških hribov. V bližini parkirišča pod cerkvijo si lahko ogledate tri velike italijanske bunkerje iz časa Rapalske meje oziroma obdobja med obema svetovnima vojnama. Na grebenih gora nad Pologom, med Bogatinom in Voglom, je namreč potekala italijansko-jugoslovanska meja, zato so tu bile nameščene italijanske obmejne enote.
Okoli 6 kilometrov dolga pot vas pripelje na obrobje vasi Zatolmin, kjer se nahaja cerkvica sv. Petra. Od tu se spustite levo navzdol do Tolminskih korit, najbolj prepoznavne naravne znamenitosti Tolminske in najnižje točke Triglavskega narodnega parka. Pot vas nato vodi levo pod gostilno v smeri avstro-ogrskega pokopališča Loče, kjer je pokopanih okrog 3000 padlih vojakov. Od tu nadaljujete po asfaltni cesti do središča Tolmina, kjer se zaključi 4. odsek Poti miru od Alp do Jadrana.
V Pologu je mogoče opraviti tudi krožno pot, ki pelje mimo bunkerjev iz časa Rapalske meje, nekdanjega avstro-ogrskega pokopališča, planine Polog in se nato spusti do Tolminke, katero prečkate s ‟kurukulo”. Nato pa vas pot pelje mimo planine Prode do izvira reke Tolminke in po drugi strani struge nazaj na izhodišče.
V Zatolminu priporočamo obisk zasebne muzejske zbirke Mrzli vrh, v Tolminu pa si je mogoče ogledati Tolminski muzej, ki ponuja splošen vpogled v zgodovino Posočja skozi stoletja. Na obrobju Tolmina, v smeri vasi Dolje se nahaja vzpetina Kozlov rob z ostalinami gradu iz 12. stoletja. Za časa prve svetovne vojne se je tukaj nahajala opazovalna točka avstro-ogrskega topništva.
Javni prevoz:
Poletne avtobusne linije:
Kobarid–Planina Kuhinja–Kobarid (Hop on-Hop off)
Tolmin–Javorca–Tolmin (Hop on-Hop off)
Parkirišče (začetek in konec odseka):
Izhodišče: parkirišče nad vasjo Krn
Cilj: parkirišče ob športnem parku Brajda (ulica Mestni log)
Center za obiskovalce Pot miru, Kobarid
Gregorčičeva ulica 8
SI–5222 Kobarid
+386 5 389 0167, +386 31 586 296
turizem@potmiru.si, info@thewalkofpeace.com
www.thewalkofpeace.com
TIC Kobarid
Trg svobode 16
SI–5222 Kobarid
+386 5 380 04 90
info.kobarid@dolina-soce.si
www.soca-valley.com
TIC Tolmin
Mestni trg 5
SI–5220 Tolmin
+386 5 380 04 80
info.tolmin@dolina-soce.si
www.soca-valley.com