Odsek 6

Kambreško–Šmartno

Lahko

Pot začnete na Kambreškem, kjer si lahko ogledate zanimivo etnološko zbirko v Lukčevi hiši in kuhinjo s kamnitim ognjiščem, ki je etnološki spomenik lokalnega pomena. V središču vasi je na ogled vodni zbiralnik iz časa prve svetovne vojne. Pot s Kambreškega nadaljujete naprej po grebenu Kanalskega Kolovrata po slikoviti, delno asfaltni, delno makadamski poti do vasi Humarji, Gorenje Nekovo in Lig. Na poti do Humarjev boste šli mimo vodnega korita iz časa prve svetovne vojne. Pot vas nato vodi v Lig, do romarske cerkve Marijino Celje. Prva cerkev je na tem kraju stala že v začetku 13. stoletja, leta 1761 pa so vanjo prenesli kopijo Marijinega kipa iz avstrijskega Mariazella, od tod tudi ime Marijino Celje. Cerkev je skupaj z romarskima svetiščema na Sveti Gori nad Solkanom in Stari gori/Castelmonte nad Čedadom/Cividale del Friuli povezana v Pot treh svetišč. Če pri vasi Lig nekoliko skrenete s poti, si v kilometer oddaljeni vasi Melinki lahko ogledate zasebno muzejsko zbirko Franca Jerončiča. Poleg bogate etnološke in rezbarske zbirke si je mogoče ogledati tudi zbirko predmetov iz prve svetovne vojne. Iz Liga nadaljujete najprej po asfaltni in nato gozdni poti mimo cerkva sv. Jakoba nad Debenjem in sv. Gendrce pod Korado. Slednja je bila prvič omenjena leta 1523. Med prvo svetovno vojno je bila porušena in kasneje obnovljena. Oltar je bil pripeljan iz porušene cerkve sv. Marka v Vipavi. Le še nekaj metrov vas loči od vrha Korade (812 m), s katerega je italijanski kralj Vittorio Emanuele III s svojimi generali opazoval dogajanje na fronti. Od tu se vam odpre čudovit razgled na mogočne Julijske Alpe, dolino reke Soče, Benečijo in Furlansko nižino ter Jadransko morje. Pod Planinskim zavetiščem na Koradi se držite leve in pot vas pripelje do glavne ceste Lig–Vrhovlje. Nadaljujete po označeni trasi, ki poteka vzdolž glavne ceste in jo večkrat tudi prečka. Po dobri uri hoje prispete do cerkve v Vrhovljah, od koder se skozi vas spustite na glavno cesto ter pri razgledni točki, označeni z informacijsko tablo, zavijete levo. Skozi gozd sledite poti, ki se priključi cesti Vrhovlje–Sabotin. Na cesti zavijete desno in nadaljujete do spomenika ‟Zgodovina Slovencev”. Za spomenikom skrenete levo navzdol do vasi Kojsko in nato ob glavni cesti zavijete desno na kolovoz, ki se vzpenja nad njo. Med vinogradi se sprehodite do asfaltne ceste, jo prečkate, na odcepu zavijete za Vedrijan in nadaljujete do Vinarstva Ferdinand. Tukaj zavijete levo na kolovoz, ki vas pripelje do vasi Imenje, od tu naprej pa vas asfaltna cesta vodi do slikovite vasice Šmartno. Naselje, ki je verjetno nastalo na rimskih temeljih, je predstavljalo utrdbo na beneško-avstrijski meji. Danes je to arhitekturni biser, kulturni spomenik, edinstven kot celota in v številnih detajlih.

Besedilo: TIC Kanal
Fotografije: (1‒5) Mitja Sodja, TIC Kanal; (6) Fundacija Poti miru