Nadiške doline

Furlansko zaledje in fronta med Sočo in Piavo

Srednje | 8‒9 h

Nemški prodor in poti italijanskega umika v Nadiških dolinah/Valli del Natisone

Iz Gorenjega Tarbija/Tribil Superiore ne pretirano zahtevna pešpot večinoma vodi nad in ob glavni cesti ter prečka manjše zaselke Gnjiduca/Gnidovizza, Klinac/Clinaz in Varh/Varch. Nato pelje mimo umetno izkopanega vhoda v rov Klance, ki vodi do dveh italijanskih mitraljeških položajev. Le-ta sta nadzorovala spodnjo mulatjero, ki je vodila v spodaj ležečo dolino Idrije/Judrio. Kmalu zatem steza pripelje do cerkve sv. Janeza (San Giovanni), ene izmed številnih primerov sakralne arhitekture tega območja, ki je vključena tudi v pot 44 Chiesette votive delle Valli del Natisone (44 votivnih cerkva Nadiških dolin). Ob poti vas spremljajo krasni razgledi na območje Kanalskega Kolovrata in druge vidne ostaline iz časa prve svetovne vojne. Po eni uri hoje prispete do cerkvice sv. Miklavža (San Nicolo), v okolici katere so ob nemškem prodoru v času dvanajste ofenzive (27. oktober 1917) potekali srditi boji z brigado Elba, ki je služila kot zaščitnica. Po treh urah spopadov je nemškim grenadirjem uspelo obkrožiti italijanske položaje. Številni italijanski vojaki so padli v ujetništvo, več deset pa jih je bilo mrtvih ali ranjenih. Danes ob cerkvici na to bitko spominja nekaj originalnih nagrobnikov padlih nemških vojakov in križ.
Steza se nato rahlo vzpne proti hribu San Nicolo in nato spusti proti asfaltni cesti, ki vodi do zaselka Trivio Špik, za katerim vas označbe kmalu zopet usmerijo na stezo za hrib Špik/Monte Spig, ki ga je italijanska vojska med letoma 1916‒1917 močno utrdila. Na vrhu hriba, ki je za časa dvanajste soške bitke spadal pod četrto italijansko obrambno linijo, lahko danes dojamete dramatične dogodke italijanskega umika 27. oktobra 1917. Nedavno očiščeni položaji omogočajo ogled strelskih jarkov, artilerijskih položajev v kaverni, jame Buse dal Diàul (Hudičeva jama) …
Pot vas dalje vodi v smeri Stare gore/Castelmonte, kjer stoji eno izmed najbolj poznanih svetišč v Furlaniji – Julijski krajini. Samostan pripada frančiškanom in je skupaj z baziliko na Sveti Gori in cerkvijo Marijino Celje na Ligu vključen v povezavo treh romarskih cerkva.

Fotografije: Fundacija Poti miru