Sodelavki ZRC SAZU, Zgodovinskega inštituta Milka Kosa izr. prof. dr. Petra Svoljšak in dr. Petra Kolenc sta v okviru Interreg projekta WALKofPEACE pripravili spletno razstavo v slovenskem in italijanskem jeziku z naslovom Tu je vse končano, vse v razvalinah (Qui è tutto finito, è tutto in rovina), ki govori o povojni obnovi Primorske in vračanju beguncev na porušeno Primorsko po prvi svetovni vojni.
Kraški arhitekt in urbanist Maks Fabiani (1865–1962) se je na vrhuncu svoje profesorske kariere na Dunaju odločil vrniti v do tal porušeno Posočje, Kras in Vipavsko dolino z zavezanostjo, da obnovi porušene kraje Posočja ali kot je sam dejal: ‟je čutil moralno dolžnost ostati” in pomagati obnoviti kraje na zahodni slovenski narodnostmi meji.
Z obnovo krajev vzdolž reke Soče, je pridobilo Fabianijevo urbanistično načrtovanje Posočja (tudi Krasa in Vipavske doline) v širšem evropskem smislu hkrati regionalno planiranje in načrtovanje posameznih (posebej javnih) objektov. Načrti ureditve krajev so bil končani 30. oktobra 1922, skoraj šest let po vojni.
Maks Fabiani je med letoma 1917 in 1922 izdeloval oziroma vodil izdelavo urbanističnih regulacijskih načrtov, načrtov za gradnjo ali obnovo posameznih javnih stavb, kot so šole, upravne stavbe, cerkve (npr. Sv. Peter v Šempetru pri Gorici), pokopališča in druge skupne objekte, kjer se v manjših krajih odvija javno življenje. Za vsak kraj je predvidel bodoči razvoj ter njegovo funkcionalnost, kar je v prvi vrsti rezultiralo v posodobljeni cestni mreži, kjer so se ponekod še srednjeveške poti odpirale modernemu prometu novih stoletij z mislijo na obvoznice (npr. Gorica, Opatje selo). Nove ulične mreže in bodočo rast naselja je načrtoval tako pri večjih (Tolmin, Gorica, Ajdovščina) kot pri manjših (Miren pri Gorici) krajih. Urejena so bila tudi nova središča, manjši (Temnica) in večji trgi, premišljeno vključeni drevoredi, parki (Gradišče od Soči), včasih samo posamezna drevesa. Veliki projekt povojne obnove Primorske je številnim krajem na Primorskem vtisnil podobo, ki jo je zaznati še danes.
