V letih 1915‒1917 je bilo obmejno območje med avstro-ogrsko monarhijo in Kraljevino Italijo prizorišče krvavih spopadov, ki so pustili posledice, vidne še v današnjih časih. Nekatera izmed teh so tudi vojaška pokopališča, ki so posejana vzdolž nekdanje soške fronte od Loga pod Mangartom do Proseka/Prosecco. Pred dobrim stoletjem je bilo vzdolž fronte vzpostavljenih na stotine večjih in manjših vojaških pokopališč, ki pa so bila v povojnih letih združena z večjimi vojaškimi pokopališči. Danes je v Posočju, na Goriškem in na Krasu 58 vojaških pokopališč in kostnic. Poleg tega je veliko vojakov umrlo v zaledju fronte, kjer so bile večje vojaške bolnišnice: Škofja Loka, Kranj, Ljubljana, Celje, Stržišče (danes Kidričevo), Udine (Videm), Pordenone … Natančno število vseh pokopanih na teh pokopališčih še ni znano, saj so bila v povojnem obdobju številna vojaška pokopališča preurejena. Prav tako so veliko vojakov svojci prekopali na domača civilna pokopališča. Na nekaterih vojaških pokopališčih so skupne grobnice s samo približnim številom pokopanih vojakov, za nekatera vojaška pokopališča pa se niso ohranili verodostojni dokumenti. V 30-ih letih 20. stoletja je z izgradnjo monumentalnih kostnic fašistični režim spremenil način počastitve umrlih. V tistem času so bile na območju nekdanje soške fronte zgrajene tri kostnice (Kobarid, Oslavje/Oslavia, Redipulja/Redipuglia), kamor so bili prekopani italijanski vojaki s številnih italijanskih vojaških pokopališč. Ocenjuje se, da je bilo na vojaških pokopališčih na območju soške fronte pokopanih preko 300.000 vojakov, kar pa bo treba v naslednjih letih potrditi z raziskovanjem ohranjenih dokumentov, ki se v veliki meri nahajajo v Vojnem arhivu na Dunaju (Kriegsarchiv Wien), pokrajinskih arhivih v Sloveniji in Furlaniji ter na Komisariatu za počastitev spomina na padle vojake v Rimu (Commissariato Generale per le Onoranze ai Caduti).
V zadnjem času je bilo vloženih veliko naporov v raziskovanje vojaških pokopališč. Na tem področju je ledino oral Tolminski muzej, ki je s pomočjo Lovra Galića iz Zagreba v letih 2005‒2007 raziskal vojaška pokopališča od Loga pod Mangartom do Modrejc (pri Mostu na Soči) in v Baški grapi. Izdelana je bila baza v Zgornjem Posočju padlih oz. pokopanih vojakov, ki jo je Fundacija Poti miru digitalizirala, dodani pa so bili tudi podatki za vojake, pokopane v italijanski vojaški kostnici v Kobaridu. V letu 2019 sta Fundacija Poti miru in Zgodovinski Inštitut Milka Kosa ZRC SAZU v okviru projekta WALKofPEACE na programu Interreg V-A Italija–Slovenija pridobila sredstva za raziskovanje vojaških pokopališč na Goriškem in Krasu. V letu 2022 bo tako vzpostavljena baza pridobljenih podatkov za vojaška pokopališča na teh območjih.
V obdobju obeleževanja stoletnic prve svetovne vojne (2014‒2018) je zaživela tudi baza žrtev prve svetovne vojne na Slovenskem. Leta 2013 je moči združila večina slovenskih inštitucij, ki se ukvarjajo s proučevanjem prve svetovne vojne. Zbrani so bili podatki o prebivalcih današnjega območja Slovenije, ki so v obdobju prve svetovne vojne izgubili življenje. Trenutno je v evidenci zbranih več kot 26.000 imen vojakov, ki so umrli na različnih bojiščih. V letih 2014‒2018 je bilo veliko pozornosti posvečene obujanju spomina na Slovence, padle na pozabljenih frontah prve svetovne vojne v Galiciji in na Balkanu. Pričakuje se, da se bo ob zaključku raziskovanja pokopališč soške fronte napore usmerilo v raziskovanje vojaških pokopališč na vzhodni fronti in na balkanskem bojišču. Tudi v Italiji so v zadnjih letih izvedli veliko raziskav vojaških pokopališč in digitalizirali sezname pokopanih vojakov. Raziskave so se osredotočile predvsem na vojaška pokopališča in kostnice v Goriški in Videmski pokrajini (Provincia di Gorizia, Provincia di Udine).
V bazi so zbrani podatki o vojakih, pokopanih na osmih avstro-ogrskih vojaških pokopališčih (Log pod Mangartom, Trenta, Soča, Bovec, Loče pri Tolminu, Klavže I & Klavže II, Modrejce), v nemški kostnici v Tolminu, v italijanski kostnici v Kobaridu, ter podatki o padlih avstro-ogrskih vojakih, zabeleženih v polkovnih matičnih knjigah za območje Zgornjega Posočja. V bazi je 20.935 imen in priimkov padlih vojakov. Preminule osebe lahko iščete po imenu ali priimku, za dodatne informacije pa je treba poslati povpraševanje na elektronski naslov mihael.ursic@potmiru.si.
Ob obeležitvi 100. obletnice konca prve svetovne vojne je bila javnosti predstavljena podatkovna baza žrtev prve svetovne vojne na Slovenskem. V obdobju petih let so slovenske institucije, ki se ukvarjajo z raziskovanjem obdobja prve svetovne vojne, zbrale podatke o smrtnem davku vojne na Slovenskem. V bazi je trenutno zbranih 26.006 imen padlih vojakov. Preminule osebe lahko iščete po imenu, priimku, datumu rojstva/smrti, kraju rojstva/bivanja ter vojaški enoti. Za morebitne dodatne informacije lahko kontaktirate institucijo oz. posameznike, ki so prispevali podatke.
Leta 2015 je Goriška pokrajina s pomočjo Komisariata za počastitev spomina na padle vojake (Commissariato Generale per le Onoranze ai Caduti) predstavila bazo padlih za območje Goriške in Videmske pokrajine. V bazo so vključeni podatki o padlih avstro-ogrskih vojakih, pokopanih na vojaških pokopališčih v Foljanu/Fogliano, Palmanovi, Bračanu/Brazzano ter v kostnici na Oslavju; ter o italijanskih vojakih, pokopanih v kostnicah in na vojaških pokopališčih v Kobaridu, Oslavju, Redipulji, Aquileji (Ogleju), Udinah (Videm), Timau ter Faro na Monte Bernadia.
Za dodatne informacije je treba poslati povpraševanje na elektronski naslov grandeguerra@promoturismo.fvg.it
Slovenija:
Ustanova ‟Fundacija Poti miru v Posočju”
mihael.ursic@potmiru.si
+386 5 389 0168
Italija (Furlanija – Julijska krajina):
PromoTurismoFVG
grandeguerra@promoturismo.fvg.it
+39 0431 387 129
V sklopu stoletnic prve svetovne vojne je bilo na tematiko Poti miru, prve svetovne vojne in soške fronte narejenih veliko razstav. Nekaj le-teh je na voljo tudi v elektronski obliki. V kolikor pa si razstave raje ogledate v živo, so na voljo informacije o aktualnih občasnih razstavah.
Ena izmed najpomembnejših nalog Fundacije Poti miru je skrb za obnovo in vzdrževanje nepremične dediščine soške fronte. V dvajsetih letih je Fundacija skupaj s partnerji obnovila 36 spomenikov soške fronte. Obnove so bile izvedene v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine, lastniki in upravljalci.
Fundacija Poti miru pripravlja in izdaja različne publikacije ter prispeva članke v domačih in tujih strokovnih zbornikih, revijah in na simpozijih.
Pot miru od Alp do Jadrana, Daljinska pohodniška pot po sledeh soške fronte, PromoTurismoFVG v sodelovanju s Fundacijo Poti miru, Trst 2024 (2. dopolnjena izdaja)
Zgodbe na Poti miru, Zapisi s soške fronte; Zgodbe zbral in uredil Željko Cimprič, Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU in Ustanova ‟Fundacija Poti miru v Posočju”, Ljubljana‒Kobarid 2022
Pot miru od Alp do Jadrana, Daljinska pohodniška pot po sledeh soške fronte, PromoTurismoFVG v sodelovanju s Fundacijo Poti miru, Trst 2022
Tadej Koren: Pot miru od Alp do Jadrana; Vodnik po soški fronti, Kobarid 2015
Pot miru, Vodnik po soški fronti v Zgornjem Posočju, Ustanova ‟Fundacija Poti miru v Posočju”, Kobarid 2007
Lovro Galić, Branko Marušič: Tolminsko mostišče I, Tolminski muzej 2005
Damjana Fortunat Černilogar, Lovro Galić, Darja Pirih, Petra Svoljšak: Tolminsko mostišče II, Tolminski muzej 2005
Lovro Galić, Darja Pirih: Od Krna do Rombona 1915‒1917, Tolminski muzej, Ustanova ‟Fundacija Poti miru v Posočju” 2007
Andrej Zlobec, Dušica Kunaver, Cimprič Željko: V viharju soške, Ustanova ‟Fundacija Poti miru v Posočju” 2008 (razprodano)
Idrsko 4. junij 1915, Prve civilne žrtve 1. svetovne vojne iz vasi ob Soči, Ustanova ‟Fundacija Poti miru v Posočju” 2010 (razprodano)
Zdravko Likar: Narodni heroj Ivan Likar – Sočan v primorskih partizanskih enotah, Ustanova ‟Fundacija Poti miru v Posočju” 2011
Tadej Munih: Pri Lušinu 17. 8. 1917, Ustanova ‟Fundacija Poti miru v Posočju” 2012
Simon Skočir, Mihael Uršič, Katja Sivec: Prva svetovna vojna, Soška fronta, Delovni zvezek, Ustanova ‟Fundacija Poti miru v Posočju”, Kobarid 2015
Lovro Galić: Cvetje ‒ Mengore v viharju vojne 1915‒1917, Ustanova ‟Fundacija Poti miru v Posočju”, Kobarid 2017
Kje je moj dom? Zbornik, posvečen vsem trpečim z Bovškega v prvi svetovni vojni, Ustanova ‟Fundacija Poti miru v Posočju” 2018
Zdravko Likar: Kobariška republika, Ustanova ‟Fundacija Poti miru v Posočju”, Združenje borcev za vrednote NOB 2018
Zdravko Likar: Huljo in prijatelji, Ustanova ‟Fundacija Poti miru v Posočju”, Kobarid 2021
Zdravko Likar: Preklete vojne, Ustanova ‟Fundacija Poti miru v Posočju”, Kobarid 2023
Walk of Peace dalle Alpi allʼAdriatico, Seguendo i luoghi della Grande Guerra, PromoTurismoFVG v sodelovanju z Ustanovo “Fundacija Poti miru v Posočju”, Trst 2024 (2. dopolnjena izdaja)
Storie sul Walk of Peace, Annotazioni dal fronte dellʼIsonzo; Storie raccolte e redatte da Željko Cimprič, Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU e Ustanova ‟Fundacija Poti miru v Posočju”, Ljubljana‒Kobarid 2022
Walk of Peace dalle Alpi allʼAdriatico, Seguendo i luoghi della Grande Guerra, PromoTurismoFVG v sodelovanju z Ustanovo “Fundacija Poti miru v Posočju”, Trst 2022
Tadej Koren: Il Sentiero della pace dalle Alpi allʼAdriatico, Guida lungo il fronte isontino, Kobarid 2015 (razprodano)
Il sentiero della pace, Guida lungo il fronte isontino nellʼAlta valle dellʼIsonzo, Ente ‟Fondazione Le vie della Pace nellʼAlto Isonzo”, Kobarid 2007
Walk of Peace from the Alps to the Adriatic, Long-distance Hiking Trail, Following the Traces of the Isonzo Front, PromoTurismoFVG v sodelovanju z Ustanovo “Fundacija Poti miru v Posočju”, Trst 2024 (1. izdaja)
Tadej Koren: The Walk of Peace from the Alps to the Adriatic, A Guide along the Isonzo Front, Kobarid 2015
The Walk of Peace, A guide along the Isonzo Front in the Upper Soča Region, The Walk of Peace Foundation, Kobarid 2008
Tadej Koren: Weg des Friedens von den Alpen bis zur Adria, Wander-Reise-Lesebuch an der Isonzofront, Die Stiftung Weg des Friedens im oberen Sočatal & Drava Verlag, Klagenfurt/Celovec, Kobarid 2018
Weg des Friedens, Führer der Isonzofront im oberen Sočatal, Die Stiftung Weg des Friedens im oberen Sočatal, Kobarid 2007
Tadej Koren: A Béke Ösvénye az Alpoktól az Adriáig, Az Isonzó-front útikönyve, Kobarid 2017
Soška fronta od Rombona do Mengor 1 : 50.000, Zgodovinsko turistična karta (razprodano)
The Isonzo Front from Mt. Rombon to Mengore Hill 1 : 50.000, Tourist map of historical sites (razprodano)
Die Isonzofront vom Rombon bis Mengore 1 : 50.000, Historisch-touristische Landkarte
Fronte isontino dal Rombon al colle di Mengore 1 : 50.000, Carta storico-turistica (razprodano)
Zgornje Posočje 1 : 25.000, Zgodovinsko-turistična karta, Pot miru od Alp do Jadrana
Albin Mlakar: Zgodbe topničarja 1914‒1918, Ustanova ‟Fundacija Poti miru v Posočju” 2008
Urška Lazar, Tadej Koren, ‟Soška fronta danes”, v: Gea, letn. 20, okt. 2010, str. 28–29.
Tadej Koren, Petra Testen, ‟Spomin, prostor in ostaline soške fronte: primer Poti miru”, v: Igor Grdina (ur.), Velika vojna in mali ljudje, Zbornik razprav, Knjižnica Šentjur, Inštitut za civilizacijo in kulturo – ICK, Šentjur, Ljubljana, 2014, str. 67–78.
Tadej Koren, Petra Testen, ‟Ruske sledi iz dni prve svetovne vojne na Slovenskem”, v: Monitor ISH, letn. 16, št. 1, 2014, str. 107–156.
Petra Testen, Tadej Koren, ‟Učilnica na prostem – primer Poti miru”, v: Prispevki za novejšo zgodovino, letn. 55, št. 2, 2015, str. 183–198.
Zdravko Likar, ‟Ob stoletnici”, v: Novi svet. Mesečnik Gibanja fokolarov, letn. 51, št. 6, 2015, str. 20‒21.
Maša Klavora, ‟Pot miru od Alp do Jadrana in dediščina Soške fronte”, v: Glasnik Slovenskega etnološkega društva, Bulletin of the Slovene Ethnological Society, št. 3/4, 2016, str. 134–136.
Petra Testen, Tadej Koren, ‟Kobarid – Caporetto; ime kraja, ki je postal sinonim za katastrofalen poraz”, v: Izvestje Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici, št. 14, 2017, str. 33–36.
Zdravko Likar, ‟Razmislek ob stoletnici bitke pri Kobaridu”, v: Trinkov koledar za Beneške Slovence, 2017, str. 41‒44.
Mihael Uršič, ‟Demografska podoba Bovškega pred in po 1. svetovni vojni v luči popisov prebivalstva in drugih virov”, v: Kje je moj dom? Zbornik, posvečen vsem trpečim z Bovškega v prvi svetovni vojni, Ustanova ‟Fundacija Poti miru v Posočju”, Bovec, 2018, str. 67–79.
Tadej Koren, ‟Pot miru od Alp do Jadrana”, v: SLO časi, kraji, ljudje. Slovenski zgodovinski magazin. Posebna številka, posvečena 100 letom konca prve svetovne vojne, 2018, str. 94–101.
Tadej Koren, ‟Pot miru od Alp do Jadrana”, v: Kje je moj dom? Zbornik, posvečen vsem trpečim z Bovškega v prvi svetovni vojni, Ustanova ‟Fundacija Poti miru v Posočju”, Bovec, 2018, str. 125–126.
Tadej Koren, ‟Pot miru, kamenček v mozaiku čezmejne mirovne regije Alpe-Jadran/Der Weg des Friedens, ein Mosaiksteinder grenzübergreifenden Alpen-Adria-Friedensregion/Il Sentiero della pace: una tessera nel mosaicodella regione transfrontaliera di pace Alpe-Adria”, v: Manifest |o Alpe-Adria, 2020, str. 417‒424.
Zdravko Likar, Maša Klavora, ‟World War I and the possibilities for developing historical tourism – the case of the Walk of Peace from the Alps to the Adriatic”, v: Dark tourism, post-WWI destinations of human tragedies and opportunities for tourism development, Proceedings of the International Workshop, University of Primorska Press, Koper, 2015, str. 97–106.
Uršič, Mihael: ‟Pot miru od Alp do Jadrana. Stota obletnica prve svetovne vojne. = The path of peace from the Alps to the Adriatic. The centenary of World War I”, v: Muzeji, dediščina in kulturna krajina: zbornik = Museums, heritage and cultural landscape: acta, Mednarodni kongres slovenskih muzealcev SMD-SMS ICOM (1; 2016; Piran), str. 299–307.
Petra Testen, Tadej Koren, ‟The Isonzo Front One Hundred Years Later, The Case of The Walk of Peace”, v: Jaroslav Lándík, Tomáš Kykal (eds.), Léta do pole okovná 1914–1918, Svazek II., 1915 – Noví nepřátelé, nové výzvy, Vojenský Historický Ústav Praha, Praha, 2017, str.: 461–476.
Tadej Koren, ‟Das Erbe der Isonzofront nach 100 Jahren – Weg des Friedens”, v: Patrick Gasser, Andrea Leonardi, Gunda Barth-Scalmani (eds.), Krieg und Tourismus im Spannungsfeld des Ersten Weltkrieges = Guerra e turismo nellʼarea di tensione della Prima guerra mondiale, Tourism & Museum: Studienreihe des Touriseum = Collana del Touriseum: Touriseum Study Series, Band 5, Vol. 5, Studien Verlag, Innsbruck, Wien, Bozen, 2014, str. 445–466.
Tadej Koren, Petra Testen, ‟Vospominanie o Pervoj mirovoj vojne. Rol’ prostranstva i nasledija Sočanskogo fronta dlja zitelej Posočja”, v: K. V. Nikiforov (ed.), Slovenica. 3, Pervaja mirovaja vojna v politike i kul’ture Russkih i Slovencev, K stoletiju načala pervoj mirovoj vojny, Institut slavjanovedenija Rossijskoj akademii nauk, Moskva, 2014, str. 252–275.
Zgodovinska knjižnica Kobarid je sestavni del Študijskega centra prve svetovne vojne, ki deluje v okviru Ustanove ‟Fundacija Poti miru v Posočju”. Specifična knjižnica zbira in hrani predvsem gradivo s tematiko prve svetovne vojne in je odprta za širšo javnost. V sistemu Cobiss jo najdete pod akronimom ZKK.
Predstavitev knjižnice najdete na str. 92–93 v publikaciji Slovenske muzejske in galerijske knjižnice.
Ustanova ‟Fundacija Poti miru v Posočju”
Gregorčičeva ulica 8
SI‒5222 Kobarid
+386 5 389 01 68
info@potmiru.si
