V petek, 16.2.2024, se je v domu Andreja Manfrede v Kobaridu odvil dogodek, namenjen partnerjem in podpornikom Poti miru. Za organizacijo so poskrbeli Fundacija Poti miru, Posoški razvojni center in PromoTurismoFVG, k uspešni izvedbi pa sta pripomogla tudi Občina Kobarid in Kobariški muzej.
Na dogodku se je zbralo približno 70 udeležencev iz različnih institucij ter organizacij, ki sodelujejo pri razvijanju ideje Poti miru. Ta je v več kot dvajsetih letih prerasla »od lokalne in čezmejne zgodbe do evropske pobude«, kot se je glasil tudi naslov dogodka samega. Pot miru, ki povezuje dediščino soške fronte od Alp do Jadrana na slovenski in italijanski strani, predstavlja uspešno zgodbo transnacionalnega povezovanja. Med drugim je bil projekt WALKofPEACE leta 2020 izmed vseh 140 Interreg projektov iz cele Evrope izbran za najboljši projekt. Fundacija Poti miru pa s partnerji že dela na novih projektih, ki bodo nadgradnja dosedanjega dela.
Po uvodnem pozdravu kobariškega župana Marka Matajurca so se zvrstili različni gosti, ki so spregovorili o pomenu čezmejnega sodelovanja in Poti miru. Prva govornika, ki sta izrazila svoja razmišljanja sta bila državni sekretar z Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj mag. Marko Koprivc in državni sekretar z Ministrstva za kulturo mag. Marko Rusjan. Pred mikrofonom so se nato zvrstili predstavniki organizatorjev dogodka, med katerimi je prva prevzela besedo Maša Klavora, direktorica Ustanove »Fundacija Poti miru v Posočju«, ki predstavlja glavno gonilno silo pri razvijanju te ideje. »Pot miru je eden izmed bolj prepoznavnih projektov v Severni Primorski regiji, zato smo ponosni da kot Posoški razvojni center zadnja leta sodelujemo s fundacijo tudi pri uspešnem razvijanju in izvajanju evropskih projektov,« je med drugim povedal naslednji govornik Simon Škvor, direktor Posoškega razvojnega centra. Za njim je spregovoril še Antonio Bravo, generalni direktor deželnega zavoda PromoTurismoFVG, ki je glavni italijanski partner pri čezmejnem razvoju ideje Poti miru, poleg tega pa tudi vodilni partner aktualnega projekta kapitalizacije WALKofPEACE+ iz Interreg programa Slovenija-Italija. »Veseli smo, da se Pot miru kot čezmejni kulturni produkt uspešno razvija, saj gre za dober primer počasnega (»slow«) in trajnostnega turizma, ki je za to območje primeren/potreben,« je izrazil zadovoljstvo. Naslednja govornica je bila Romana Zorman iz Slovenske turistične organizacije, kjer opravlja funkcijo vodje raziskav, vodila pa je tudi projekt priprave Smernic v podporo trženju tematike Umetnost in kultura 2024-2025. Ker je Fundacija Poti miru tudi en izmed partnerjev Evropske prestolnice kulture Nova Gorica-Gorica 2025, je spregovorila tudi Neža Pavšič, vodja kulturnih dejavnosti pri Javnem zavodu GO! 2025, za zaključek pa je nastopila še Andreja Grom, predstavnica za Pot miru izjemno pomembnega Programa Interreg Italia-Slovenija.
Aktualni čezmejni kapitalizacijski projekt WALKofPEACE+ je predstavil Nicola Revelant iz PromoTurismoFVG, ki projekt izvaja skupaj s Fundacijo Poti miru, Posoškim razvojnim centrom ter Občino Komen in Občino Devin – Nabrežina. Tekom projekta, ki predstavlja nadgradnjo projekta WALKofPEACE, bo največja pozornost namenjena hribu Grmada/Ermada, ki bo po zgledu Kolovrata in Sabotina urejen v nov čezmejni muzej na prostem. Nedavno odobreni projekt na Interreg programu centralne Evrope pa je najavila direktorica Fundacije Poti miru, ki bo skrbela za vsebino projekta, medtem ko bo vodilno vlogo pri izvajanju imel Posoški razvojni center. »Zadovoljna sem, da se bodo čezmejne izkušnje pri upravljanju Poti miru prenesle v nov projekt, ki smo ga skupaj s PRC in drugimi partnerji desetih držav pridobili na razpisu Interreg Centralna Evropa, kjer bomo poiskali transnacionalni model upravljanja dediščine prve svetovna vojne z namenom boljšega sodelovanja v tem delu Evrope,« je povedala Klavorova.
Ob koncu dogodka so štirje partnerji projekta WALKofPEACE+ simbolno podpisali Memorandum o čezmejnem sodelovanju pri trajnostnem razvoju in upravljanju Walk of Peace (Poti miru), s katerim se zavezujejo izvajanju aktivnosti tudi po izteku financiranja projekta. Omenjeni sporazum je odprtega tipa in se mu lahko pridružijo tudi druge institucije.
